Prva noč je bila živahna. Malo smo jokali, malo se crkljali. Pa tudi nekaj spali. Jutro nam je s sivo meglo tudi to jutro postreglo. Po zajtrku smo postali junaki, v adrenalinskem parku prvi koraki, so bili sprva plašni, občutki strašni. Ko smo premagali prve ovire, postavili smo v ustaljene se tire. Eva z Anđelo po Kočevju ordinacije obiskuje, v Fari vsak od nas vreme raziskuje. Naredili smo vetrnice, jih lepo okrasili in prve ocene za sobe dobili. Po kosilu smo se malo spočili, se polni energije v gozd zapodili. Ob vrvici smo pot s čutili zaznavali, življenje živali spoznavali. So krave z mukanjem nas vabile, prve kaplje v dom prepodile. Do večerje smo se pridno učili, pa čisto nič spočili. Popotovanje v preteklost Kostela nas je v večini prevzela. Zaspali smo v Fari počasi, kot se spodobi v tej tihi vasi. (Foto in besedilo: Marjeta Bilban)